
Japonska – načrt za 14-dnevno potovanje: Zaključek v Hiroshimi (4. del)
Za zaključek najinega potovanja sva nameravala preživeti zadnja dva dneva še v Hiroshimi, a sva spremenila načrte. Od prijatelja, ki živi na Japonskem, sva namreč dobila priporočilo za kolesarjenje po slikoviti poti Shimanami Kaido. Tako sva en dan namenila temu doživetju – in tega nikakor nisva obžalovala. Zadnji dan pa sva, kot sprva načrtovano, preživela v Hiroshimi, mestu, ki je znano predvsem po svoji zgodovini – v 2. svetovni vojni leta 1945 ga je opustošila atomska bomba.
O vsem tem govorim v 4. in zadnjem delu zapisov potovanja na Japonsko. Vabljeni tudi k branju 1. dela o raziskovanju japonske prestolnice Tokio, 2. dela o obisku mogočne gore Fuji in 3. dela o raziskovanju kulturne prestolnice Kjoto.
10. dan: Slikovita kolesarska pot Shimanami Kaido po otokih
Shimanami Kaido velja za eno najbolj znanih kolesarskih poti na Japonskem. Dolga je približno 70 km in vodi čez kar šest otokov, povezanih z mogočnimi mostovi, ki na poti ponujajo osupljive razglede. Pot je primerna tako za amaterske kolesarje, kot tiste bolj izkušene, saj je večinoma dokaj položna, po njej pa se lahko zapelješ s treking ali električnim kolesom, ki so na voljo za izposojo. Z gotovostjo lahko rečem, da je bilo kolesarjenje po Shimanami Kaido eno izmed top treh doživetij na Japonskem, zato bi ga toplo priporočila vsem ljubiteljem narave.

Pot se začne v kraju Onomichi, kamor lahko enostavno pridete z vlakom s postaje Fukuyama, ki je odlično povezana z večjimi mesti (Kjoto, Hiroshima). Na železniški postaji v Onomichiju imate tudi možnost pustiti prtljago v omaricah za shranjevanje, kjer bo varno počakala na vaš povratek.
Nato sva se odpravila do Onomichi Port Bicycle Rental Terminala kjer sva si izposodila kolesa. Moj nasvet je, da rezervacijo kolesa opravite vnaprej, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da boste imeli na voljo le določen tip koles ali celo ostali brez. Midva sva lahko izbirala le še med treking kolesi za ceno okoli 20 €/dan za kolo, medtem ko električnih koles za ceno 50 €/dan za kolo ni bilo več na voljo. Zatem sledi vkrcanje na manjšo ladjico do prvega otoka, kjer se po 15-minutni vožnji začne kolesarska pot.


Gre za enosmerno pot, ki vodi po otokih Mukaishima, Innoshima, Ikuchijima, Omishima, Hakatajima in Oshima, ki jih povezujejo mostovi. Razgledi na ocean in japonske otoke so dih jemajoči, zato si vzemite dovolj časa za tudi za krajše postanke.

Celotna pot lahko vzame 4-10 ur, odvisno od izkušenosti kolesarjev, vrste kolesa, št. postankov in drugih dejavnikov. Midva sva za celotno pot porabila okoli 6-7 ur s treking kolesi in nekaj res kratkimi postanki – na koncu pa se je celotna pot izkazala še za nekoliko daljšo, saj sva morala prekolesariti skoraj 80 km. Kljub dolgim dnevom v oktobru, sva zadnji del poti malo pohitela, da sva lahko vrnila kolesa na končni postaji v Imabariju pred zaprtjem okoli 17. ure. Kolesarska pot Shimanami Kaido je namreč enosmerna in omogoča vračilo koles tako na posameznih otokih, kot tudi na končni postaji, zato si lahko enostavno prilagodite tudi dolžino poti.
Iz postaje v Imabariju sva se nato z avtobusom in ladjico vrnila do začetne točke, Onomochija, kjer sva nadaljevala pot do Hiroshime.
11. dan: Hiroshima
Hirošima danes ni znana le po tragičnih zgodovinskih dogodkih, povezanih z atomsko bombo, temveč tudi po tipični japonski jedi »okonomiyaki hiroshima style« ter svetišču Itsukushima z znamenitimi »plavajočimi« vrati (shrine) v morju ob bližnjem otoku Miyajima.

Zaradi najinih prilagojenih načrtov potovanja in časovne stiske sva ogled Hiroshime stisnila le v polovico dneva. Po večernem prihodu v mesto, kratkem sprehodu in večerjo sva naslednje jutro začela že pred 6. uro zjutraj. Z vlakom in prvim jutranjim trajektom do otoka sva v eni uri prispela na otok Miyajima že ob 7. uri. Tam sva se sprehodila po otoku, si ogledala Itsukushima Shrine, slavna vrata v morju, se sprehodila po plavajočem templju na vodi in občudovala srne, ki se prosto gibajo po otoku. Ob koncu sva bila hvaležna za zgodnji prihod, saj sva na ta način imela možnost ogleda v miru, brez večjega števila turistov, ki so prihiteli po 8. uri s kasnejšimi trajekti.


Za ogled otoka sta dovolj 1-2 uri, midva pa sva malo pohitela, da sva ob povratku v hotel ujela še hotelski zajtrk. Nato sva se na hitro odpravila še v spominski park miru v Hiroshimi (Hiroshima Peace Memorial Park). Tam lahko obiščeš Spominski muzej, ki je spomin na žrtve jedrskega napada in prikazuje lastnino žrtev, fotografije in druge stvari, ki pričajo o tem grozodejstvu. Midva sva bila primorana ta del spustiti, sva se pa sprehodila po parku, kjer naju je presenetil pogled na spomenik A-Bomb Dome, eno redkih stavb, ki se ni zrušila po bombardiranju in še danes opominja na dogodke iz preteklosti.

Drugi del dneva sva že preživela na hitrem vlaku proti Tokiu, od koder naju je čakal povratek v domovino. Za konec lahko rečem, da je bila Japonska zagotovo ena izmed mojih najljubših držav, ki sem jo obiskala. Očarala me je z navdihujočimi kulturnimi znamenitostmi, odštekanimi navadami, božansko hrano, resnično prijaznimi ljudmi in čudovito naravo. Zagotovo lahko rečem le eno – I’ll be back!
Morda vam bo všeč tudi

Kdaj si bil nazadnje spontan?
16 junija, 2019
Rajski Maldivi – kaj morate vedeti pred obiskom?
22 januarja, 2022