Japonska – načrt za 14-dnevno potovanje: Kulturna prestolnica Kjoto (3. del)
Kjoto je kulturna prestolnica Japonske, ki popotnike očara s svojimi čudovitimi templji, svetišči in sproščenim vzdušjem. Tam najdemo tudi znamenitosti kot so Fushimi Inari Shrine, bambusovi gozdovi in druge.
V 3. delu razkrivam, kako preživeti 4 dni v Kjotu ter zakaj se odpraviti na poldnevni ali enodnevni izlet v Naro, Osako in Himeji. Vabljeni tudi k branju 1. dela zapisa o raziskovanju japonske prestolnice Tokio ter 2. dela zapisa o obisku mogočne gore Fuji.
Kjoto te očara že takoj po izstopu iz vlaka, ko te pričaka razgled na futuristično in arhitekturno zanimivo postajo. Po večernem prihodu sva se odpravila do namestitve ter se pripravila na prihajajoče dni polne raziskovanja, ki so opisani v nadaljevanju.
6. dan: Čarobni bambusovi gozdovi in snežne opice v Arashiyami
Prvi dan po prihodu so bili na sporedu bambusovi gozdovi. Z vlakom sva se odpeljala do predela Arashiyama, kjer sva zavila v Arashiyama Bamboo Forest. Pogled na bambuse, ki so se dvigovali visoko proti nebu, je bil veličasten, a hkrati ni bilo mogoče spregledati strašanske gužve. Ljudi je bilo naravnost ogromno in po informacijah fotografinje, ki sva jo srečala, je podobna situacija tudi že ob 7. uri zjutraj, zato se je gužvi praktično nemogoče izogniti.
Kljub temu sem imela priložnost doživeti tiste prave bambusove gozdove, ki se nahajajo v 20 minut oddaljenemu templju Adashino Nenbutsu-ji ter so ostali dobro ohranjena skrivnost. Za okoli 3 evre lahko vstopiš v ozemlje templja, katerega del so tudi odlično ohranjeni bambusovi gozdovi. Tam sva bila praktično sama ter tako dobila priložnost za tisti pravi sprehod med njimi in ikonično fotografijo.
Pot sva nadaljevala do parka Arashiyama Iwatayama Monkey Park, kjer najdeš japonske snežne opice ali makaki opice, kot jih sami imenujejo. Ob vstopu v park se pripravi na številne stopnice, ki vodijo do vrha, kjer te le pričakajo slavne opice z rdečkastimi obrazi. Ob srečanju z njimi si zapomni predvsem eno pravilo – ne glej jih direktno v oči.
7. dan: Fushimi Inari Shrine, tempelj Kiyozimu-dera in večerni obisk Osake
Na ta dan je budilka zvonila že okoli 6. ure zjutraj, saj je bil na sporedu obisk svetišča Fushimi Inari Shrine, ki sem ga težko pričakovala, v živo pa je le še bolj navdušil. Gre za več kot 30.000 oranžnih torii vrat, skozi katere se lahko sprehodiš vse do 233 metrov visokega hriba Mt. Inari, kar ti bo vzelo okoli 1,5 za vzpon in spust. Nasvet za zgodnji obisk, ki sem ga dobila še pred potovanjem na Japonsko, je bil vsekakor zelo koristen – ob 7. uri zjutraj je veliko manj turistov. Prav tako se njihovo število sunkovito zmanjša ob začetku vzpona, saj jih gre veliko le skozi prvih nekaj vrat, ali do prve razgledne točke.
Svetišče je odprto 24 ur, zato ga lahko obiščeš katerikoli del dneva. Midva sva ga ponovno obiskala naslednji dan tik po sončnem zahodu, saj ima tudi noč svojo moč – celotno svetišče in torii vrata so takrat osvetljena, kar daje dodaten pridih čarobnosti, zmanjša pa se tudi število turistov.
Po jutranjem zgodnjem vstajanju in zajtrku je bila naslednja postaja tempelj Kiyomizu-dera. Na ulici, ki vodi do njega lahko zaviješ v številne trgovine s keramiko, kjer najdeš ogromno ponudbo keramičnih izdelkov po veliko nižjih cenah, kot bi jih v Sloveniji, ponudba pa je ogromna. Druge trgovine, ki jih najdeš, so tudi izposojevalnice kimona, tradicionalnega japonskega oblačila, za turiste. Na vrhu vzpenjajoče ulice te pričaka tempelj Kiyomizu-dera s trinadstropno pagodo, ki se dviga visoko nad mestom in ponuja čudovite razglede.
Svetujem, da pot nadaljuješ po ulici Ninenzaka, ki je bila zaradi arhitekturno zanimivih zgradb in čarobnosti ena mojih najljubših. Na njej najdeš tudi prav poseben Starbucks, ki se nahaja v tradicionalni japonski hiški. Sprehodi se vse do četrti gejš po imenu Gion, kjer navadno najdeš gejše – midva sva omenjeno četrt obiskala sredi dneva namesto zvečer, zato sva srečala le redke.
Pot naju je vodila do pokrite tržnice Nishiki market, ki je idealen kraj za nakupovanje in tešenje lakote. Prvi del sestavljajo mnoge trgovine, med katerimi se najdejo takšne z igralnimi avtomati, second-hand oblačili, nakitom, drogerije ter trgovine, kjer prodajajo slavne japonske nože. Drugi del tržnice sestavljajo številni ponudniki tradicionalne hrane in pijače, kjer lahko poskusiš številne japonske specialitete.
Kjoto in Osaka sta s hitrimi japonskimi vlaki v okviru Japan Rail Passa oddaljena le okoli 20 minut, zato sva se odločila za bivanje v Kjotu in krajši obisk Osake, ki je veliko bolj moderna in spominja na Tokio. Glavni razlog za njen obisk je bil ogled interaktivnega muzeja na prostem – teamLab Botanical Garden Osaka. Ta je postavljen v Nigai Parku ter se odpre šele v večerenih urah, saj gre za svetlobne umetniške instalacije. Seveda je tudi tukaj treba kupiti karte vsaj nekaj dni vnaprej, drugače se lahko hitro zgodi, da so razprodane.
8. dan: Občudovanje srnic in ogled 15-meterskega kipa Bude v mestu Nara
Pol ure od glavne železniške postaje v Kjotu se nahaja manjše mesto Nara, ki slovi predvsem po prosto živečih srnicah v isto-imenskem parku Nara, kjer živijo v sožitju z ljudmi. Posebnost teh srn je, da se znajo prikloniti, kar je na Japonskem znak spoštovanja med tamkajšnjimi ljudmi. Kako? Predpogoj je ponavadi, da imaš v rokah hrano (v parku lahko kupiš priboljške zanjo), nato se približaš srnici in se prikloniš – ona pa ti bo priklon vrnila, potem pa se stegnila po zasluženo hrano.
Nara park je ogromen, zato načrtuj dovolj časa, da se sprehodiš skozi. Tam obišči še Todaiji tempelj, največjo leseno zgradbo na svetu, ki v notranjosti skriva 15-meterski kip Bude. Eden mojih najljubših templjev je bil tudi Kasuga Taisha, katerega posebnost so številne obešene svetilke. Tempelj Kofokuji, ki je simbol Nare, je bil na žalost v času najinega obiska v prenovi, a kljub temu je bilo zanimivo od zunaj videti 5-nadstropno pagodo, ki velja za eno najvišjih pagod na Japonskem.
Svoj dan v Nari lahko zakjučiš na poznem kosilu v restavraciji, ki ponuja tradicionalno japonsko jed Okonomiyaki, nato pa si privoščiš sprehod in kavo ob manjšem jezeru Sarusawa.
9. dan: Ogled zlatega paviljona, filozofska pot in grad Himeji
Eden najbolj priljubljenih templjev vrednih obiska je tempelj Kinaku-ji ali t. i. »zlati paviljon«, ki se ob sončnih žarkih obarva zlato. Najboljši čas za obisk je zjutraj, nekaj minut pred uradnim odprtjem ob 9. uri, saj prehitiš večino turistov, hkrati pa lahko ujameš pogled na paviljon, ki se zrcali v jezeru pred njim, kar ustvari magičen pogled in možnost za čudovite fotografije.
Naslednja na seznamu je bila filozofska pot (Philosopher’s Path). Gre za 2 kilometra dolgo kamnito pot ob kanalu, ob katerem se nahajajo češnjeva drevesa in številni templji. Pot lahko začneš ob templju Kinkaku-ji, »srebrnem paviljonu«, in zaključiš pri templju Nanzen-ji, ki sva ga obiskala tudi midva. V njem najdeš tudi tipičen zenovski vrt in čajarno s pogledom na prečudoviti naravni slap, ob njem pa mogočen opečnati akvadukt.
Popoldne sva si vzela čas še za ogled mogočnega gradu Himeji, ki je z japonskim hitrim vlakom od Kjota oddaljen približno dve uri. Moj nasvet je, da ga raje obiščeš na poti do Hiroshime, saj lahko praktično na vsaki železniški postaji tudi spraviš prtljago ter na ta način prihraniš čas za vožnjo tja in nazaj. Himeji je primer najbolje ohranjenega gradu japonske arhitekture iz zgodnjega 17. stoletja in ga sestavlja kar 83 zgradb. Pred njegovim obiskom sem si ogledala nekaj manjših gradov na Japonskem, ampak nobeden od njih ni bil primerljiv s Himejijem. Svetujem ti, da si za obisk načrtuješ dovolj časa, vsaj 2 uri, da lahko v miru pogledaš vse njegove lepote. Midva sva imela žal na voljo čas le za hiter ogled, saj se grad zapira že ob 16. uri.
Ena izmed stvari, ki sem jo še želela doživeti v Kjotu, je njihov tradicionalni čajni obred (tea ceremony), vendar je treba rezervacijo zaradi velike zasedenosti narediti več tednov vnaprej, zato sva jo bila prisiljena izpustiti iz potovalnega načrta.
V naslednjem zapisu, ki je še v nastajanju, bom delila zaključek potovanja po Japonski, ki naju je vodil še do enega najlepših doživetij, enodnevnega kolesarjenja po japonskih otokih, ter do Hiroshime.
En komentar
Pingback: