Japonska – Načrt za 14-dnevno potovanje: Tokio (1. del)
Preden se lotiš branja zapisa o predlogu 14-dnevnega potovanja po Japonski, naj opozorim na dve stvari. Prvič: Japonska je ogromna, zato jo boš ob prvem obisku lahko videl le en del. Drugič: Ko boš enkrat obiskal Japonsko, se boš zagotovo hotel še vrniti.
V svojem 14-dnevnem potovanju v prvi polovici oktobra sva se osredotočila na mesta in kraje, ki so na »must-see« listi za vsakega popotnika, ki prvič tja potuje. To je glavno mesto Tokio, kulturna prestolnica Kyoto, ki te hitro očara s svojimi templji, ter Hiroshima, ki na žalost slovi po enem izmed najbolj tragičnih dogodkov v človeški zgodovini. Poleg tega so se na seznamu znašli tudi manjši kraji, ki so očarali predvsem s svojo naravo, doživetji in drugimi znamenitostmi.
V prvem zapisu predstavljam potovalni načrt za obisk Tokia, mesta z največ prebivalci na svetu – v njem živi kar 39 milijonov ljudi. Je prestolnica, v kateri ni nikoli dolgčas in si je zanj vredno vzeti dovolj časa, da lahko vidiš prav vse. Tri do štirje dnevi so ravno dovolj, da okusiš japonsko prestolnico, pri čemer je najbolje, da si oglede razdeliš po njihovih okrožjih oz. delih.
1. dan: Shinjuku, Shibuya in Ginza
Najbolj znani okrožji v Tokiu sta Shinjuku in Shibuya, ki se nahajata dovolj blizu, da se lahko sprehodiš od ene do druge (seveda potrebuješ nekaj kondicije za hojo). Pot lahko zjutraj začneš v parku Shinjuku Gyoen National Garden, ki me je spominjal na newyorški Central Park ter ima tudi botanični in japonski vrt.
Pozor: Park je zaprt ob ponedeljkih, vanj pa je mogoč vhod le skozi dva prehoda za simbolično vstopnino (preverite, kje se nahajajo, da ne boste po nepotrebnem iskali vhod in prehodili nepotrebno pot okoli parka).
Nadaljuješ lahko z ogledom templja Meiji Jingu, ki se nahaja sredi parka Yoyogi in z lesenimi tori vrati (shrine) označuje vhod v svetišče. V okviru templja najdeš tudi (prazne) sode sakeja (sake = znano japonsko riževo vino).
Naslednji na vrsti je bil del mesta Harajuku, znan po japonski pop kulturi, kjer lahko vidiš zanimivo oblečena dekleta (Harajuku girls) in številne modne butike. Ob najinem obisku je bil ta kraj na žalost skoraj popolnoma prazen.
Predel Shibuya je središče dogajanja in slovi po številnih restavracijah in barih, trgovinah in priložnostih za zabavo, zato v njem najdeš tudi veliko število ljudi na ulicah. Prav poseben kraj je križišče Shibuya Crossing, ki ga prečka ogromno število ljudi – tudi do 2.500 vsaki dve minuti. Če želiš videti, kako je videti z višine, se odpravi v bližnji Starbucks ali na železniško postajo.
V tem predelu sem imela prvič priložnost videti tudi njihove slavne trgovine z igralnimi avtomati (angl. Capsule toy stores), kjer lahko najdeš številne avtomate različnih vrst, iz katerih dobiš za 200 do 500 japonskih jenov (približno 1-3 evre) ven manjšo plastično kroglo, v kateri se skriva igrača. Nekatere izmed teh trgovin imajo tudi igralne avtomate za arkadne igre, avtomate z ročico za lovljenje igrač in kabine za fotografiranje – vsi so med japonci zelo popularni. V predelu Shibuya se nahaja tudi slavna trgovina Pokemon Store, ki sem jo kot strastna ljubiteljica Pokemonov morala obiskati (v primeru, da imaš v načrtu tudi obisk Kyota, jo lahko obiščeš tudi tam).
Dan sva zaključila v predelu Ginza, priljubljenem nakupovalnem in poslovnem središču s prestižnimi trgovinami in luksuznimi bari. Mene osebno sicer ni preveč očaral – če pa se vseeno znajdeš v tem predelu, svetujem obisk slavne japonske trgovine z oblekami UNIQLO in pivnice Ginza Lion chome Beer hall.
2. dan: Tempelj Senso-ji, cesarska palača in tokijski stolp
Drugi dan sva ponovila vajo in si ogledala park Shinjuku Gyoen National Garden, ki je bil prejšnji dan zaprt, nato pa se z metrojem odpeljala do predela Asakusa. Tam sva obiskala tempelj Senso-ji, kjer najdeš tudi pagodo in številne manjše stojnice s spominki. Ob tem se pripravi na množico turistov, sploh če ga boš obiskal sredi dneva. V tem templju lahko spoznaš prav poseben obred s prerokbami OMIKUJI. V zameno za dobrodelni prispevek iz kovinske posode izvlečeš palčko z japonskim napisom, ki se ujema tudi z enim od manjših predalčkov, iz katerega lahko izvlečeš svojo prerokbo na kosu papirja. Sama sem na srečo izvlekla »The Best Fortune«, zato sem prerokbo obdržala, v primeru slabe prerokbe, pa naj bi papir zavezal okoli posebnega, za to namenjenega, dela templja.
Zatem sva se odpravila v močno opevani Ueno Park, ki pa je bil veliko razočaranje – zelo malo zelenih površin in veliko asvaltiranih poti, kup turistov in jezero, ki je bilo prekrito z rastlinjem. Če niste veliki ljubitelji izbranih muzejev, ki se nahajajo ob tem parku, svetujem, da ga izpustite iz svojega načrta.
Nadaljevala sva z ogledom zunanjosti tokijske cesarske palače (Tokyo Imperial Palace). Nato sva se odpravila do slavnega 333 metrov visokega tokijskega stolpa Tokyo Tower, ki spominja na Eifflov stolp oranžne barve in je postal tudi nekakšen simbol japonske, kjer sva si ogledala mesto z višine. Alternativa temu je ogled 634 metrov visokega stolpa Tokyo Skytree, ki je bil zgrajen leta 2008 in je najvišja točka Tokia.
3. dan: Obisk ribje tržnice Tsujiki
Ker sva imela zadnji dan na voljo le polovico dneva pred premikom na naslednjo destinacijo, sva si za ta dan prihranila najbolj znani tokijski ribji tržnici Tsukiji in Toyoshu. Odločila sva se za obisk prve, ki je bližje centru mesta in ponuja številne zunanje stojnice, kjer lahko poskusiš različne ribje jedi. Posebnost druge, Toyoshu, je možnost ogleda dražbe tun, za katero morate biti res zgodnji (okoli 5. ure zjutraj), ima pa tudi ogromno notranjo tržnico in ponudbo različnih morskih produktov. Če se odločite za obisk slednje, vam svetujem, da jo kombinirate z obiskom TeamLab Planets, interaktivnega muzeja, ki uporablja digitalno tehnologijo. Vstopnice zanj je treba kupiti najmanj teden dni vnaprej, saj se karte hitro razprodajo – to govorim iz osebne izkušnje, ko sva ostala brez kart.
V prihajajočih zapisih boš našel več informacij o najini poti, ki je nato vodila v kraje Kawaguchiko in Hakone, Kyoto, Osako, Hiroshimo in še nekatere druge kraje na poti:
En komentar
Pingback: