Nočni obisk bruhajočega vulkana Geldingadalir na Islandiji
Eden izmed glavnih razlogov, zakaj sem se lansko poletje odpravila na Islandijo, je bil tudi vulkan Geldingadalir (Fagradalsfjall), ki je začel bruhati 19. marca 2021. Nahaja se blizu slavne Modre lagune, eno uro vožnje stran od glavnega mesta Reykjavik. Šlo je za prvi izbruh na območju polotoka Reykjanes po več kot 800 letih, ki si ga je bilo mogoče ogledati tudi v živo s helikopterjem ali peš. Mi smo se odločili za drugo možnost.
Pri obisku vulkana je ključnega pomena tudi čas, česar predhodno nisem vedela. Vulkan Geldingadalir si je v tistem času med bruhanjem lave redno jemal približno 16-urne pavze zaradi česar si moral biti ob pravem času na pravem mestu. Ko se je začel izbruh, je bilo zelo težko napovedati, koliko časa bo trajal. Dodaten pomemben dejavnik je bilo tudi vreme – z islandskim muhastim vremenom potrebuješ veliko mero sreče, da se izbruh vulkana uskladi še z jasnim vremenom.
Kako se je vse skupaj začelo?
Obisk vulkana smo imeli v načrtu za zadnji dan, a dejstvo je, da takšnih stvari ne moreš načrtovati. Naša zgodba se je zato začela že predzadnji dan, ko smo se okoli 10. ure zvečer nahajali v Burger Kingu, in je eden izmed sopotnikov, Gašper, na Youtubovem prenosu v živo preverjal delovanje vulkana in videl, da ta aktivno bruha lavo. Takrat se je porodila nora ideja, da bi ga obiskali še tisto noč. Ob tem je bilo treba vzeti v zakup, da smo bili prav tisti dan na nogah že od 7. ure zjutraj, za nami pa je bilo kup ogledov in okoli 7 ur vožnje. A pol skupine nas je bilo ravno dovolj norih, da smo rekli »le enkrat se živi« in se odločili, da obiščemo vulkan še isto noč – adrenalin je bil tisti, ki nam je pognal kri po žilah in nas napolnil z energijo.
Že sama vožnja do vznožja vulkana je bila zanimiva, saj smo lahko med vožnjo večino časa skozi okno opazovali rožnato-oranžen dim, ki se je dvigal visoko v nebo. Do parkirišča smo prispeli ob 1. uri zjutraj, ko se je ravno naredila trdna tema – sonce je v tistem času zahajalo okoli 11. ure zvečer, vzhajalo pa okoli 3. ure zjutraj. Toplo smo se oblekli in prižgali svetilke, saj smo se zavedali, da moramo najti pravo pot in nas čaka kakšno uro dolg vzpon. Pred tem smo si ogledali zemljevid poti, ki so vodile na vulkan, saj so se te stalno spreminjale. Nekatere so namreč čez čas postale neprehodne zaradi smeri kotaljenja lave, zato so se vseskozi oblikovale nove.
Vulkan in bruhajoča lava iz kraterja
Ko smo prišli do prvega hriba okoli 2. ure zjutraj, se je pred nami razprostrl prvi pogled na vulkan … in ostali smo brez besed. Bilo je nekaj najosupljivejšega, kar sem kdaj videla v življenju in težko je najti besede, ki bi opisali to neverjetno doživetje. Lava, ki je iz kraterja bruhala visoko v zrak. Tisti curki lave, ki so segli višje v nebo, so preskočili krater in pristali na zemlji ter se v tokovih, podobnih žilam, kotalili navzdol. Tisto noč sem naredila kakšnih 100 ali 200 fotografij, a prav vse delajo krivico doživetju v živo, ki ga ne more zajeti nobena slika in noben videoposnetek.
Kmalu smo se odpravili še na hrib pol ure višje, od koder se je raztezal še bolj spektakularen pogled na vulkan in njegove »žile«. Tam je bilo poleg nas le kakšnih 10-15 ljudi. Tako smo obstali v tišini sredi noči, najglasnejši zvok pa je bilo prasketanje vulkana. Čas je mineval – tema se je začela počasi umikati in pričakali smo sončni vzhod.
Ostali smo do približno 5. ure zjutraj, še vedno popolnoma budni, čeprav je od našega zadnjega spanja minilo že skoraj 24 ur. Takrat smo se začeli spuščati, in sicer po drugi poti. S prihodom dneva je bila namreč ta bolje vidna, zato je bil spust dokaj enostavnejši. Šele takrat smo lahko videli, da smo si ob vzponu utrli novo »neuradno« pot, ker uradna ni bila dovolj dobro vidna v temi.
Tudi spust je ponujal edinstvena doživetja, saj smo se lahko na enem delu sprehodili tudi po že strnjeni sivo-črni lavi, ob pogledu čez ramo pa še vedno občudovali vulkanski krater v daljavi.
Po neprespani noči
Po skorajda neprespani noči smo drugemu delu skupine z navdušenjem in iskrico v očeh pripovedovali o tem neverjetnem doživetju. Oni so se nameravali odpraviti na obisk vulkana tisto popoldne, a na žalost se je med našim namakanjem v Modri laguni vulkan odločil vzeti pavzo, zato žal po vzponu niso več videli bruhanja lave. Takrat sem se šele zares zavedla, da smo imeli ogromno srečo in bila hvaležna, da sem izkoristila priložnost prejšnji dan.
Zaključim lahko, da je bil ogled bruhanja vulkana v živo zagotovo najbolj osupljivo doživetje v mojem življenju. Gre namreč za doživetje, ki ga lahko okusiš le enkrat v življenju, če imaš srečo. In jaz sem jo imela.
Vulkan danes
V kakšnem stanju pa je vulkan danes? Zadnji izbruh sveže lave se je zgodil 18. septembra 2021 – od takrat naprej pa ostaja tiho, pri čemer nihče ne ve, kdaj in če bo ponovno izbruhnil.
