Kolumne

Druga stran Instagrama

Vedno znova se znajdem v situaciji, ko s kolesom drvim skozi mesto, ko mi pot prekrižajo ljudje, ki usmerjajo pogled navzdol in s prstom drsijo po zaslonu telefona. Sunkovito pritisnem na bremzo, a namesto reakcije, ki jo pričakujem – opravičila, ali vsaj njihovega pogleda – ne dobim ničesar. Vem, da spremljajo življenje drugih ljudi – a ne, oni to ne počnejo na način, da z očmi opazujejo okolico, ampak tako, da strmijo v zaslon telefona.

Dandanes je Instagram le eden izmed kanalov, ki jemlje vedno več človeškega časa, a ima hkrati moč, da spreminja svet in ljudi. V nas je vzbudil potrebo, da moramo biti vedno na tekočem, kaj se dogaja na eni strani, ter potrebo, da objavljamo vizualne utrinke vsakdana na drugi. Zakaj? Razumem, da imamo potrebo svoje življenje deliti z najbližjimi prijatelji, a kaj imamo od tega, da ga delimo z znanci in celo neznanci?

V zadnjih mesecih sem srečala kar nekaj prijateljev, ki jih že dolgo nisem videla v živo. Od večih sem slišala besede: »Vidim, da veliko potuješ.« Priznam, da vedno znova rada pobegnem na kakšno potovanje, a zbirka slik na družbenem omrežju, lahko ustvari popolnoma drugo zgodbo. Ta še ni odraz realnosti – ko z domačega kavča objavljaš najlepše slike z dopusta, ki predstavlja le manjše procente tvojega življenja. A vseeno to počnem … počnemo.

Dejstvo je, da ljudje v večini objavljamo le vsebino, ki jo želimo deliti. Trenutke, ki si jih želimo zapomniti, dosežke, s katerimi se lahko pohvalimo in zgodbe, ki jih hočemo povedati vsem. Vedno znova se želimo dokazati – a komu? Sami sebi, prijateljem ali ljudem, ki jih poznamo le iz virtualnega sveta? Kako globoko smo padli, da smo iz ustvarjanja fikcije skozi knjige in filme, prišli do pripovedovanja fikcije prek družbenih omrežij? Edina razlika je, da sledilci v primerjavi z bralci in gledalci še težje ločijo realnost od pravljice.

Tako se znajdemo v svetu, ki stremi k popolnosti. Na osnovi fotografij in posnetkov si začnemo tkati idealno življenje, katerega si želimo tudi sami. A to nam ni in ne bo nikoli dosegljivo. Zakaj? Ker obstaja le na zaslonu telefona.

Predstavljaj si – objaviš č-u-d-o-v-i-t-o sliko, ki bo prejela na stotine všečkov in na tisoče ogledov. Sliko, katere sporočilo je samo »eden najlepših trenutkov v mojem življenju z najlepšim razgledom«, a ne razkriva prave zgodbe. Zgodbe, ki govori o tem, da si se na istem kraju nekaj trenutkov pred nastankom posnetka skregal s partnerjem, si do cilja skorajda zvil gleženj in izgubil na stotine živcev ali izvedel novico, ki te je spravila v jok.

To so zgodbe, ki predstavljajo drugo stran Instagrama. Svet, kjer naše najlepše trenutke, nadomestijo slabe zgodbe. Si jih upaš objaviti? Mogoče bi jih še delil s prijatelji, ampak ali bi jih res razkril bežnim znancem in neznancem? Ne. A šele združitev obeh strani Instagrama nam da popolno sliko realnosti. Si pripravljen, da se soočiš z njo?

Pogledam okoli sebe in vidim ljudi okoli sebe, ki se oklepajo svojega mobilnega telefona. Mine le nekaj sekund, preden tudi sama iz žepa vzamem svojega in se jim pridružim. S prstom drsim po galeriji slik, izberem eno in jo objavim. Lahko uganeš, katero?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja